Ribiška družina Tolmin gospodari z nekaterimi biseri slovenskih rek, kot so reka Soča, Nadiža, Učja, Bela, Tolminka, Idrijca, Trebuščica, Bača ter Kneža. RD Tolmin je v letu 2007 praznovala 60 - letnico delovanja. Kot Ribarska zadruga za Tolminsko je bila ustanovljena 10. Marca 1947. Ustanovilo jo je 21 članov. V ustanovnem letu je imela 52 članov. Število se je do leta 1969 povzpelo na 200, največ članov pa je Ribiška družina imela leta 1987 (703 člani in 104 mladinci). Trenutno je v družino včlanjenih 358 članov in 52 mladincev.
Namen družine je prostovoljno združevanje državljanov z namenom varstva in gojitve avtohtonih in drugih rib, športnega ribolova in upravljanja ribiškega okoliša zaradi varovanja voda ter vodnih in obvodnih sistemov kot dela človekovega okolja, ter športno rekreativne dejavnosti. Družina deluje v petih sektorjih - revirjih: Bovec, Kobarid, Tolmin, Most na Soči in Grahovo. Vodi jo 11 članski Upravni odbor. Predsednik družine je gospod Lucijan Rejec, ki je istočasno tudi predsednik Upravnega odbora. Organi družine so še Nadzorni odbor in Disciplinsko sodišče. Spoštovanje ribolovnih pravil in kontrolo dogajanja na vodah in ob vodah kontrolira 10 ribiških čuvajev, sankcionira pa disciplinsko sodišče. Delovanje celotne družine nadzira 5 članski Nadzorni odbor. Družina gospodari z delom Tolminskega ribiškega okoliša, ki se pokriva z ozemljem občin Bovec, kobarid in Tolmin ter obsega Sočo od izvira do Podsela z vsemi pritoki, Nadižo na ozemlju Slovenije s pritoki, Idrijco od Stopnika do izliva v Sočo s pritoki in Krnskim jezerom. Sočo s pritoki od Bovca (most čez Sočo na cesti Bovec-Čezsoča) navzgor je Vlada RS z odredbo izločila iz Tolminskega ribiškega okoliša in ga predala v upravljanje Javnemu zavodu za ribištvo RS. Za uspešno gospodarjenje in poribljavanje vseh voda ima družina dva ribogojna objekta za vzrejo Soške postrvi - vališče v Modreju (zgrajeno leta 1989) in ribogojnico na reki Tolminki v Tolminu (zgrajena leta 1995).