Ribiška družina Ormož je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki so se združile zaradi varovanja voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov, ribolova in upravljanja ribiškega okoliša, ter športno rekreativne dejavnosti. RD Ormož upravlja z Ormoškim ribiškim okolišem, ki zajema območje treh občin: Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž. V ribiški okoliš spadajo: - reka Drava, od Zavrča do Središča ob Dravi - do hrvaško slovenske meje;
- reka Pesnica, od Formina do izliva v Dravo;
- potok Lešnica, od izvira do izliva v reko Dravo;
- potok Libanja, od izvira do izliva v reko Dravo;
- Pavlovski - Pušenski potok od izvira do izliva v reko Dravo;
- potok Sejanca, od izvira do izliva v reko Dravo;
- potok Trnava, od izvira do izliva v reko Dravo;
- ribnik Ormož;
- ribnik Savci
- ribnik Obrež Dejavnost družine je usmerjena v ohranjanje narave in ribje populacije, vzgojo in izobraževanje članov, predvsem mladine za šport in zdrav način življenja in promociji športnega in turističnega ribolova. Družina šteje 230 članov, od tega je 30 mladih ribičev. Za turistični ribolov so poleg reke Drave, ki je naseljena s ciprinidnimi ribjimi vrstami med katerimi prevladujejo podust, klen, ogrica, mrena in ščuka zanimivi ribniki Ormož, Savci in Obrež, ki so naseljeni predvsem z krapi in ploščiči. Ribiči Ribiške družine Ormož bomo tudi v prihodnje skrbeli za dobro gospodarjenje v našem ribolovnem območju, predvsem pa poskušali vplivati na vse sokrajane, da bomo vsi skupaj čim prijaznejši do narave, vode in rib. Ormoški ribiški okoliš se nahaja v spodnjedravskem ribiškem območju in zajema reki Dravo in Pesnico, akumulacijsko jezero, devet potokov, ribnike Savci, Ormož in Obrež, številne opuščene gramoznice ter majhna jezerca ob starem toku Drave, ki jih napajajo podtalnice in potoki ter sama reka v času poplav. V ormoškem delu reke Drave, ki ga upravljamo skupaj s hrvaško Sportsko ribolovnim klubom Varaždin in Sportsko ribolovnim klubom Cestica, je bilo doslej ugotovljeno 43 vrst rib. V zadnjih desetletjih pa je reka doživela velike spremembe v številčni in vrstni strukturi ribjega življa. Največji udarec v avtohtono ihtiofavno so pomenila akumulacijska jezera, ki so bila zgrajena za potrebe hidroelektrarn. Zaradi zajezitev se je začela spreminjati temperatura vode , vsebnost kisika, količine in vrste mikroorganizmov ter vodnih žuželk, nihanja pretokov niso več odvisna od naravnih pojavov, ampak so uravnavana umetno, glede na potrebe po energiji, in so tako sunkovita, da jim ribe niso prilagojene in imajo za ribji fond poznopomladanskih in poletnih drstnic katastrofalne posledice kljub preventivnim in takojšnim akcijam ribičev. Jezovi so preprečili tudi redne migracije rib. Nekoč pogosta podust, bolen in mrena so postali redki, sulec in platnica sta že skoraj izginili kljub zaščiti in vlaganju teh vrst rib, močneje sta se začela pojavljati som in ploščič, začele pa so se pojavljati tudi alohtone vrste, kot so : sončni ostriž, beli amur, tolstolobik in ameriški somič, kar je posledica vse večjemu številu na črno zgrajenih in nezavarovanih privatnih ribnikov. Kljub negativnim posledicam zajezitev, močnemu onesnaževanju vodotokov, ki ga povzroča urbanizacija, intenzifikacija kmetijstva smo v vodah RD Ormož ohranili poleg črnooke, ki velja za domnevno izumrlo vrsto, ogrožene vrste kot so: sulec, divji krap, linj, ogrica, pezdirk, bolen, jez, blistavec, belica, činklja, menek, smuč, okun, čep in upiravec. V vodah RD Ormož sta še bogato zastopana potočni rak in potočni piškur. V mrtvicah sta pogosta polža mlakar in roženi svitek, najdemo pa tudi tri vrste školjk. Območje starega toka Drave, med Ormožem in Središčem ob Dravi, spada, upoštevaje biotsko pestrost, med najbogatejše predele Slovenije. Na razdalji 9 km ima reka 7 m padca in oblikuje številne zavoje, 17 brzic, v skupni dolžini 1600 m, številne rokave, zalive in otoke ter prodišča in trstišča. Ta ekosistem odlikuje velika biotska pestrost posameznih habitatov in je poleg številnih vrst rib tudi dom za mnoge druge ogrožene živalske in rastlinske vrste iz rdečih seznamov. Tukaj živi 9 vrst plazilcev, med njimi tudi zelo redka avtohtona želva močvirska sklednica, dvanajst vrst dvoživk, tudi zelo redka žaba plavček, katere samci so v času parjenja modro obarvani, od številnih sesalcev, ki živijo v poplavnem gozdu, pa je razveseljiva stalna prisotnost vidre, v zadnjem času tudi bobra, ki sta zaradi uničenja vodotokov ena najbolj ogroženih sesalcev v Evropi. Nekoliko od reke oddaljena vrsta, ki tudi priča o naravnem bogastvu tega območja, je hrček, ki so mu polja v Središču ob Dravi edini življenski prostor v Sloveniji. Veliko naravno bogastvo tega območja predstavlja tudi preko 100 vrst ptic gnezdilk in preko 100 vrst ptic, ki jih je tu mogoče opaziti pozimi, na žalost je med njimi tudi kormoran katerega število že ogroža preživetje več vrst rib. Na območju RD Ormož pa je tudi redno lovišče orla belorepca, ki je večji od planinskega orla in spada zaradi izsuševanja močvirij in regulacij rek med najbolj ogrožene ujede na zemlji. Zgodovina RD Ormož Ribiška družina Ormož je bila ustanovljena leta 1953. Družino je ustanovilo 17 članov. Ob ustanovitvi je bil izvoljen 5-članski upravni odbor in 3-članski nadzorni odbor. V upravni odbor so bili izvoljeni: Ljubo Lesničar, za predsednika, Janez Rozman, za tajnika, Ivan Škrjanec, za blagajnika, Kondrad Žunec, za gospodarja in Ivan Haželič, kot član. V novoustanovljeno ribiško družino se je vključilo le 17 članov, medtem ko je bilo s tega območja včasih 500 članov Ribarske zadruge Ptuj. Zmanjšanje članstva je bilo po svoje razumljivo, saj je šlo za spremembo načina ribolova. Od ustanovitve dalje je bil dovoljen ribolov le športnim ribičem, teh pa je bilo v tistih letih izredno malo. Po ustanovitvi Ribiške družine Ormož so člani v letih 1954 in 1955 postavili svoj prvi objekt, barako na lokaciji današnjega ribiškega doma v Ormožu, ki so jo kupili od lovske družine Velika Nedelja. Baraka je služila kot shramba za ribiški inventar. Za upravne zadeve pa je Ribiška družina imela v najemu pisarno na Ptujski cesti 23. Pred tem je na tem mestu stala baraka, ki je bila narejena iz šibja in ometana z blatom, postavili pa so jo Italijani. Italijani so na tem prostoru za grofa izdelovali opeko iz gline, ki so jo pridobivali na mestu, kjer je sedaj ribnik. V italijanski baraki se je leta 1918 rodil naš edini še živeči ustanovni član Kondrad Žunec. Skupaj z Lovsko družino Ormož, Obrtnim združenjem Ormož in AMD Ormož je bila Ribiška družina investitor pri izgradnji Doma društev na Ljutomerski cesti v Ormožu. Po dokončani izgradnji je imela Ribiška družina svojo pisarno v tem domu. Uporabljala pa je lahko tudi skupno dvorano. V letu 1984 se je pričela izgradnja novega ribiškega doma, ki je bil zgrajen v letu 1986. Zgradili so ga člani RD v lastni režiji ob podpori ormoških podjetij. Po slabih petnajstih letih je bil ribiški dom ponovno potreben obnove in prenove. Tako je bil v letu 1998 - 1999 obnovljen in delno predan v najem za gostinsko dejavnost. V ribiškem domu so se nahajali društveni prostori RD Ormož in prostori bifeja.
Območje ribnika je s časoma postala zanimiva turistično rekreativna točka. Ob možnosti izvajanja športnega ribolova, odbojke na mivki, nogometa, parkiranja in nočitev avtodomov je nujna tudi primerna gostinska ponudba. Ker so prostori postali neustrezni in pretesni glede na zahteve in potrebe časa, smo se člani RD odločili za rekonstrukcijo in dozidavo k ribiškemu domu. Rekonstrukcija in dozidava pomeni pridobitev primernih prostorov za društveno dejavnost RD Ormož, prostorov za turistično in gostinsko ponudbo, ter prostorov služečih športno rekreativnim dejavnostim (sanitarije, tuši). Rekonstrukcija in dozidava je bila izvedena novembra 2009. Ribolov v Ormožu pred ustanovitvijo Ribiške družine V stari Jugoslaviji je imel reko Dravo v zakupu ormoški grof Georgevič, in sicer od Borla do Hrvaške meje. Ribolovnice so ribiči lahko kupili pri grofu, ki je bil tudi sam vnet ribič. V eni ribolovni sezoni je v reki Dravi ulovil od 85 - 120 sulcev, težkih nad 5 kg. Manjših od 5 kg ni hotel vzeti in jih je vračal v Dravo. Vsak ribič, ki je kupil ribolovno dovolilnico, je moral vsako leto oddati grofu enega sulca, ki je bil težji od 5 kg. Če sulca ni ujel, drugo leto ni dobil karte za ribolov. Med obema vojnama je bilo v Ormožu okoli 30 ribičev, ki so lovili na stavno mrežo. Predpisana je bila mreža, velikosti 4 x 4 m z odprtinami, velikimi 4 cm. Posebnost reke Drave med obema vojnama je bila v tem, da so po njej spravljali les splavarji. Voda je bila izredno bistra. Struga je vsakih nekaj let menjala korito na Lenti pri Ormožu in v Frankovcih. Takrat je bilo v reki Dravi največ podusti, predvsem donavskih, ščuk, sulcev, mren in vseh drugih vrst, ki so se v manjših količinah ohranile do danes. Pesnica je bila vse do Lenarta drstišče za podusti. Vsako sezono so ribiči nalovili v strugi Pesnice toliko rib, da so jih odvažali kar s kmečkimi vozovi. Poleg ribičev, ki so lovili z dovoljenjem na stavno mrežo, so lovili tudi kržakarji, ki so lovili brez dovoljenja in na skrivaj. Ti so največ lovili v Pesnici in Pušenskem potoku. Tiste, ki so lovili na skrivaj, so lovili žandarji in grofovski čuvaji. O tem, da je bil ribolov zelo bogat v vseh vodah, s katerimi danes upravlja Ribiška družina Ormož, nam priča tudi podatek, da je ribič Matjašek Kovačič pri enem dvigu mreže ulovil 150 podusti. Po drugi svetovni vojni je bila 30. maja 1946 na Ptuju ustanovljena Ribarska zadruga Ptuj. Njena dejavnost je bila gospodarsko ribogojstvo v ribogojnih objektih, ki so ji bili dani v upravljanje. V Ribarsko zadrugo Ptuj je bilo vključenih z območja občine Ormož 200 dravskih ribičev in 300 pesniških. Od teh so bili le štirje športni ribiči, vsi ostali pa so lovili na mreže. S športnim ribolovom so se po drugi svetovni vojni ukvarjali: Janez Rozman, Ivan Hanželič, Ivan Škrjanec in Ivan Rakuša. Ribiči, ki so lovili ribe z mrežo, so imeli obvezno oddajo ulovljenih rib Ribiški zadrugi Ptuj, in sicer 150 kg na leto. Ribarska zadruga Ptuj ni izpolnila pričakovanj ustanoviteljev. Ribogojni objekti so bili slabo zgrajeni in niso bili primerni za gospodarsko ribogojstvo. Primanjkovalo je tudi strokovnega in izkušenega kadra, predvsem pa finančnih sredstev. Tako se je ribarska zadruga preimenovala v Ribiško družino Ptuj, ki je pokrivala celotno območje Ptujskega okraja. Pozneje sta se izločili oz. na novo ustanovili Ribiška družina Ormož, na območju današnje občine Ormož in Ribiška družina Majšperk.

krap

28,2 kg

Darilni boni