pages.static.heading pages.breadcrumb
Najzanimivejše ribolovne ribe v Sloveniji
Najzanimivejše ribolovne ribe v Sloveniji
Trotta fario (Salmo trutta)
La trotta fario e' la nosta piu' nota trotta autoctona. È presente in flussi chiari e limpidi, dove abastanza ossigeno nell'acqua. Le dimenzioni sono tra 25 e 80 cm di lunghezza può pesare fino 10 kg. Il suo corpo cilindrico è cosparso di macchie rosse, comprese le macchie nere bianche. Sul retro è marrone scuro o grigio, e la pancia bianca fino al burro rumeno.
Pescatori in media cattuarano esemplari tra 25 e 50 cm. I metodi di pesca autorizzati per la pesca alle trotte fario in Slovenia sono la pesca a mosca e allo spinning. Le esche di maggior successo sono varie mosche secche, larve(nimfe) e streamer o esche artificiali, di silicone più piccoli, ondulanti o wobblers. La stagione della pesca della trota fario va dal 1 aprile (qualcune zone dal 1 marzo) al 30 settembre.
Soška postrv ali marmorirana postrv (Salmo marmoratus)
Soška postrv sodi med naše največje salmonidne vrste. Poseljuje samo tekoče vode jadranskega povodja. Zaradi vnašanja potočnih postrvi v vodotoke soške postrvi je bila v Sloveniji pred desetletji na robu izumrtja, saj se vrsti križata. Z uspešno pridobljenim genskim materialom in umetno vzrejo so jo znova naselili. Njena populacija je močna v Soči, Idrijci, Vipavi, Reki in Rižani s pritoki. Za soško postrv je značilen marmornati vzorec, ki je še posebej izrazit po glavi in sprednjem delu telesa. Zraste do 120 cm v dolžino in doseže težo 20 kg. Ribiči v povprečju lovijo primerke med 30 in 70 cm. Soška postrv je samotarska riba, a kljub temu zanimiva za ribolov. Dovoljena načina sta muharjenje in vijačenje. Uspešno jih lovimo od aprila do konca septembra, od umetnih vab a uporabimo suhe muhe, posnetke ličink, potezanke in različne umetne vabe (tam, kjer je to dovoljeno).
Lipan (Thymallus thymallus)
Lipan je ena najpriljubljenejših ribolovnih rib v Srednji Evropi, zlasti za ribiče muharje. Zraste do 60 cm v dolžino, ribiči pa v povprečju lovijo takšne, ki merijo med 25 in 45 cm. Lipan, dolg 50 cm, je trofeja. Srebrni vitezi, kakor jih ljubkovalno imenujejo ribiči, imajo radi bistre in s kisikom bogate vodotoke, kjer se moč vode že nekoliko umiri. Najdemo ga v Soči, Savi, Ljubljanici, Savinji in drugih podobnih rekah (vključno s pritoki).
Lipana zaznamuje velika in pisana hrbtna plavut ter gobček, v katerem nima takih zob kot postrvi. Kljub temu se požene za ribico ali pijavko, čeprav je večina njegovega jedilnika sestavljena iz žuželk in talne hrane.
Ribolov lipana je v Sloveniji dovoljen le s tehniko muharjenje in z eno umetno muho, navezano na trnku brez zalusti. Sezona njegovega ribolova traja od 16. maja do 30. novembra.
Krap ()
Ena najpogostejših in ribolovno najzanimivejših ribjih vrst v Sloveniji je krap. Ločimo divjo in gojeno obliko, od katerih je slednja daleč najbolj razširjena. Krap je tipičen predstavnik krapovcev. Rad ima mirne in z rastlinjem obrasle vode, prenese tudi okolja z nižjo stopnjo raztopljenega kisika.
Krap zraste do 120 cm v dolžino, tehta lahko tudi več kot 40 kg. V Sloveniji je trenutni neuradni rekor krap, ki je tehtal g je ri
Šarenka
Sulec (Hucho hucho)
Ščuka
Trotta fario (Salmo trutta)
La trotta fario e' la nosta piu' nota trotta autoctona. È presente in flussi chiari e limpidi, dove abastanza ossigeno nell'acqua. Le dimenzioni sono tra 25 e 80 cm di lunghezza può pesare fino 10 kg. Il suo corpo cilindrico è cosparso di macchie rosse, comprese le macchie nere bianche. Sul retro è marrone scuro o grigio, e la pancia bianca fino al burro rumeno.
Pescatori in media cattuarano esemplari tra 25 e 50 cm. I metodi di pesca autorizzati per la pesca alle trotte fario in Slovenia sono la pesca a mosca e allo spinning. Le esche di maggior successo sono varie mosche secche, larve(nimfe) e streamer o esche artificiali, di silicone più piccoli, ondulanti o wobblers. La stagione della pesca della trota fario va dal 1 aprile (qualcune zone dal 1 marzo) al 30 settembre.
Soška postrv ali marmorirana postrv (Salmo marmoratus)
Soška postrv sodi med naše največje salmonidne vrste. Poseljuje samo tekoče vode jadranskega povodja. Zaradi vnašanja potočnih postrvi v vodotoke soške postrvi je bila v Sloveniji pred desetletji na robu izumrtja, saj se vrsti križata. Z uspešno pridobljenim genskim materialom in umetno vzrejo so jo znova naselili. Njena populacija je močna v Soči, Idrijci, Vipavi, Reki in Rižani s pritoki. Za soško postrv je značilen marmornati vzorec, ki je še posebej izrazit po glavi in sprednjem delu telesa. Zraste do 120 cm v dolžino in doseže težo 20 kg. Ribiči v povprečju lovijo primerke med 30 in 70 cm. Soška postrv je samotarska riba, a kljub temu zanimiva za ribolov. Dovoljena načina sta muharjenje in vijačenje. Uspešno jih lovimo od aprila do konca septembra, od umetnih vab a uporabimo suhe muhe, posnetke ličink, potezanke in različne umetne vabe (tam, kjer je to dovoljeno).
Lipan (Thymallus thymallus)
Lipan je ena najpriljubljenejših ribolovnih rib v Srednji Evropi, zlasti za ribiče muharje. Zraste do 60 cm v dolžino, ribiči pa v povprečju lovijo takšne, ki merijo med 25 in 45 cm. Lipan, dolg 50 cm, je trofeja. Srebrni vitezi, kakor jih ljubkovalno imenujejo ribiči, imajo radi bistre in s kisikom bogate vodotoke, kjer se moč vode že nekoliko umiri. Najdemo ga v Soči, Savi, Ljubljanici, Savinji in drugih podobnih rekah (vključno s pritoki).
Lipana zaznamuje velika in pisana hrbtna plavut ter gobček, v katerem nima takih zob kot postrvi. Kljub temu se požene za ribico ali pijavko, čeprav je večina njegovega jedilnika sestavljena iz žuželk in talne hrane.
Ribolov lipana je v Sloveniji dovoljen le s tehniko muharjenje in z eno umetno muho, navezano na trnku brez zalusti. Sezona njegovega ribolova traja od 16. maja do 30. novembra.
Krap ()
Ena najpogostejših in ribolovno najzanimivejših ribjih vrst v Sloveniji je krap. Ločimo divjo in gojeno obliko, od katerih je slednja daleč najbolj razširjena. Krap je tipičen predstavnik krapovcev. Rad ima mirne in z rastlinjem obrasle vode, prenese tudi okolja z nižjo stopnjo raztopljenega kisika.
Krap zraste do 120 cm v dolžino, tehta lahko tudi več kot 40 kg. V Sloveniji je trenutni neuradni rekor krap, ki je tehtal g je ri
Šarenka
Sulec (Hucho hucho)
Ščuka
